Na sprehod po šolskih hodnikih za 8. marec

Kdo od nas se iz osnovnošolskih dni ne spominja šolskih hodnikov, ki si jih moral prečkati, da bi prišel do razreda? Pogosto so bili to natlačeni hodniki, kjer si videl in srečal (ali vsaj upal srečati) učence in učenke vseh razredov. No, če bi v šolo hodili pred letom 1774, učenk ne bi srečali. Če bi bili takrat sami ženska, pa ne bi v šoli videli prav nikogar, še šolskih prostorov ne, saj v šolo ne bi hodili. Leta 1774 je na Slovenskem osnovnošolsko izobraževanje postalo obvezno za vse, tako učence kot učenke (1). Od takrat je videti, da so ženske uspešno vključene v izobraževanje, in čeprav ponekod prednjačijo pred moškimi, se zdi, da se večinoma odločajo za študij in delo na specifičnih področjih. Ob dnevu žensk, ki ga praznujemo 8. marca, vas vabimo na miselni sprehod po hodnikih šol na vseh ravneh izobraževanja in po šoli, ki mnoge od teh ravni združuje – Ljudski univerzi Koper. Bodite pozorni, koliko žensk boste srečali na tej poti.

V programu Osnovne šole za odrasle več moških

Na Ljudski univerzi Koper izvajamo program Osnovne šole za odrasle. V Sloveniji je bilo v šolskem letu 18/19 v osnovnošolsko izobraževanje vključenih 915 odraslih (2), od tega bi na sprehodu po hodniku med njimi srečali približno tretjino žensk (33 %). Delež žensk, ki bi jih srečali v programih osnovne šole za odrasle, je za dve šolski leti pred tem zelo podoben (33 % v šolskem letu 17/18 in 35 % v šolskem letu 16/17). Na Ljudski univerzi Koper je bilo v šolskem letu 19/20 med vpisanimi v program 37 % žensk v prvem semestru in 32 % v drugem semestru [1]. Čeprav se podatki ne nanašajo na isto šolsko leto in so vsaj do določene mere obarvani z epidemijo, je razmerje med ženskami in moškimi podobno slovenskemu povprečju za pretekla leta. Kot bomo videli v nadaljevanju, je to tudi edino področje, kjer je žensk vključenih manj kot moških.

V srednješolskih programih za odrasle približno toliko udeleženk kot udeležencev

Med odraslimi, vključenimi v srednješolsko izobraževanje, so razlike med moškimi in ženskami manjše. Na hodnikih srednjih šol bi na našem miselnem sprehodu srečali približno toliko moških kot žensk. V šolskem letu 17/18 je bilo v srednješolskem izobraževanju odraslih med vključenimi 52 % žensk, leto zatem je delež ostal praktično enak. V rednih programih srednje šole je žensk manj na vseh ravneh poklicnega izobraževanja in v srednjem tehniškem ter drugem strokovnem izobraževanju, medtem ko prednjačijo v programih splošnega izobraževanja (2).

V srednješolskih programih Ljudske univerze Koper je razmerje precej drugačno. V programe za pridobitev IV. In V. ravni izobrazbe je bilo v letu 19/20 vpisanih 50 moških in 97 žensk, kar predstavlja skoraj dve tretjini vpisanih.

V terciarnem izobraževanju prevladujejo udeleženke, a se pretežno zaposlijo le v nekaterih sektorjih

Če od sprehoda ne bi bili utrujeni in bi pot nadaljevali v prostorih višjih, visokih šol in fakultet, bi nedvomno naleteli na več žensk kot moških. V primerjavi z moškimi je v visokošolsko izobraževanje vključenih več žensk, medtem ko je število žensk in moških, ki opravljajo doktorat, približno enako (2). Kot zanimivost naj povemo, da je prva oseba, ki je doktorirala na Univerzi v Ljubljani leta 1920, prav ženska – Ana Mayer-Kansky (3), ki je opravila doktorat iz kemije.

Večina žensk se na visoki ravni izobražuje v specifičnih sektorjih in se v njih tudi zaposli. Tako veliko žensk obiskuje in zaključi študijske smeri družbenih, poslovnih ved in prava, zdravstva in sociale, umetnosti in izobraževanja (4). Zato ni presenetljivo, da tudi kolektiv na Ljudski univerzi Koper sestavljajo pretežno sodelavke. V zvezi z izbiro področja študija in posledično zaposlitve so zanimivi izsledki raziskave (5), da se ženske za tovrstne poklice odločajo predvsem v državah, kjer ni velikih razlik v enakosti in enakih možnostih moških in žensk. Primerjalno se v državah, kjer je vrzel v enakosti spolov večja, več žensk usmerja v poklice naravoslovja, tehnike in matematike (t. i. STEM poklici). Razlike v dejanski naravoslovni in matematični pismenosti pa naj bi bile med moškimi in ženskami majhne (5). Čeprav ženske uspešno zaključijo terciarno izobraževanje, naj bi pri prehodu iz študija v zaposlitev naletele na več težav (4).

V neformalnem izobraževanju in programih svetovanja ponovno prevladujejo udeleženke

Na zadnjem delu miselnega sprehoda po šolskih prostorih se bomo ustavili še na hodniku, kjer se odvijata neformalno izobraževanje, svetovanje za odrasle in karierno svetovanje za mladostnike. Tudi na področju neformalnega izobraževanja in svetovanja prihaja do razlik med številom žensk in moških, ki se ga udeležijo. V projekt Svetovanja zaposlenim je bilo vključenih 64 % žensk, medtem ko je bilo v karierno svetovanje za otroke in mladostnike vključenih prav toliko žensk kot moških. Na Ljudski univerzi Koper organiziramo številne brezplačne tečaje, ki so dobro obiskani, a je udeleženk več kot udeležencev. V šolskem letu 19/20 je bilo med udeleženci tečajev 79 % žensk. Zanimivo je, da je razmerje približno enako za vse tečaje, na tečajih računalniške pismenosti je razmerje med moškimi in ženskami 1 : 9, le na tečajih ruščine se razmerje spremeni v smeri nekoliko večje prisotnosti moških (med vključenimi jih je 37 %). Bistveno več moških kot žensk pa je v letu 18/19 [2] opravljalo izpite iz slovenščine na osnovni ravni. V osmih izpitnih rokih je bilo med udeleženci izpita 37 % žensk. Opravljen izpit slovenščine na osnovni ravni je neredko pogoj za pridobitev državljanstva in/ali zaposlitve.

S tem zaključujemo sprehod po šolskih prostorih. Ko si od sprehoda odpočijemo na klopci pred šolo, se spomnimo na tisto, česar ni – na svetu ostaja še veliko žensk (in moških), ki nimajo možnosti za izobraževanje (6). Po nekaterih ocenah naj bi z izobraževanjem žensk ne le izboljšali kakovost njihovega življenja, a bi lahko tudi olajšali reševanje številnih drugih družbenih problemov – od znižanja ravni zgodnje smrtnosti otrok do okoljevarstvenih problemov (7, 8, 9, 10, 11). Čeprav je pričujoči prispevek v prvi vrsti posvečen ženskam, ne moremo mimo tega, da bi se vprašali po vzroku, ki bi pojasnil manjšo udeležbo moških v izobraževanju, morda predvsem neformalnem. Enotnega odgovora zelo verjetno ni, a bi bilo zanimivo slišati nekaj idej o vzrokih. Tudi odgovora na to, kdaj bo izobraževanje dostopno in kar se da prilagojeno vsem, ki si ga želijo in ga potrebujejo, neodvisno od spola, še ni. A radi verjamemo, da delamo, kar lahko, in da smo temu vsak dan bližje.

Piše:

Ksenija Zečević

Organizatorka izobraževanja odraslih

Reference

[1] V programu Osnovne šole za odrasle lahko udeleženci v enem semestru opravijo obveznosti celega šolskega leta.

[2] V letu 19/20 je bila večina rokov odpovedana zaradi zdravstvenih razmer v državi.

Na sprehod po šolskih hodnikih za 8. marec

Aktualno ta hip

Arhivi