Obalni kadrovski izzivi tokrat o obvladovanju psihosocialnih tveganj na delovnem mestu.
V četrtek, 3. 10. 2024, so se v Marezigah odvili 5. Obalni kadrovski izzivi. Dogodek že tradicionalno združuje lokalne predstavnike kadrovskih služb in ostalih strokovnjakov s področja razvoja in krepitve človeških virov. Letos so pri organizaciji konference združili moči Ljudska univerza Koper, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Z dogodkom so se priključili Festivalu duševnega zdravja Primorske 2024,ki poteka pod okriljem NIJZ, Zdravstvene regije Koper.
»Veseli nas, da se je ideja o srečanjih, na katerih si lokalni kadroviki izmenjujejo dobre zgodbe tako dobro prijela v praksi. Dogodek smo letos organizirali že petič in veseli smo, da se nam vsako leto pridruži več udeležencev in je izmenjava njihovih izkušenj še toliko bolj bogata in dragocena,« nam je povedala Petra Verbič, organizatorka dogodka z Ljudske univerze Koper.
Na srečanju so strokovnjaki podrobno osvetlili obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu, ki predstavljajo največje aktualne izzive na področju varnosti in zdravja pri delu. Podatki Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu namreč kažejo, da lahko kar 50-60 % izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladljivih psihosocialnih tveganj pri delu. Na konferenci so se tako kadroviki in vodje iz številnih obalnih podjetij ter zavodov so se pogovarjali, kako ta tveganja preprečiti oz. kasneje zdraviti posledice ter podpreti rehabilitacijo zaposlenih. Zbrane sta na začetku pozdravili direktorica Ljudske univerze Koper dr. Tina Rožac in vodja Enote za nenalezljive bolezni NIJZ – OE Koper Nevenka Ražman. S strokovnimi prispevki pa so sodelovali:
- Dr. Ditka Vidmar in Karmen Stariha iz skupine za duševno zdravje aktivnih na trgu dela, Program MIRA, sta spregovorili o kroničnem stresu in neobvladanih psihosocialnih tveganjih ter izpostavili največje izzive varnosti in zdravja pri delu.
- Tina Bončina, dr. med. in psihoterapevtka, je osvetlila izgorelost v povezavi z izzivi vodenja.
- Zaposlitveni rehabilitaciji se je posvetila Katja Vatovec, rehabilitacijska svetovalka iz Zavoda RS za zaposlovanje.
- Model zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo z vidika zdravja (ZPRZ-2) je predstavil Marko Sremec, dr. med., spec. MDPŠ, predstojnik centra za poklicno rehabilitacijo.
- Ksenija Bratuš Albreht, mag. soc. dela, psihoanalitična psihoterapevtka in univ. dipl. psihologinja, direktorica Listine raznolikosti pa je predstavila možnosti psihosocialne podpore v okviru vračanja na delo po bolezni in invalidnosti.
Ob zaključku konference je Irena Jaklič Valenti (ZSSS) najprej predstavila na novo uzakonjeno pravico do odklopa. V nadaljevanju pa je odprla prostor za diskusijo na okrogli mizi ter prisotne udeležence (tokrat se jih je skupno zbralo več kot 80) pozvala, da so delili izzive in dobre prakse s področja ohranjanja duševnega zdravja ter preprečevanja tveganj v svojih organizacijah in nadalje iskali možnosti na napredek, ki jih je na tem področju vsekakor še zelo veliko.
