Ohranjanje kulturne dediščine je izjemnega pomena za razvijanje skupnosti in njenih prebivalcev. V tem članku bomo spoznali, kako je k ohranjanju pomorske dediščine prispeval Slobodan Simić, ki ga prebivalci Pirana poznajo po imenu »Sime«.
Od informatike do restavriranja plovil
Sime je izredno radoveden, vztrajen in pozitivno naravnan »Piranež«, ki v svojem življenju goji vrsto različnih ljubezni. Kot otrok se je navduševal nad elektroniko, košarko in fotografijo. Po končani srednji pomorski šoli in diplomi na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju je Sime našel ljubezen v računalništvu in informatiki. Njegovo prvo delo je bilo v podjetju Iskra, kjer je bil zaposlen kot projektant telekomunikacijskih sistemov. Sime je del svojega življenja posvetil tudi raziskovanju tega področja, rezultat tega pa so številne knjige in članki, ki so bili v pomoč pri razvoju te znanstvene vede.
Zadnjih 40 let svojega življenja Sime posveča restavriranju tradicionalnih plovil in ohranjanju ladjedelske dediščine. Želja, da bi tradicionalna plovila ponovno našla mesto v slovenskih mandračih je postala njegovo poslanstvo.
V Piranu si je zgradil podobo strokovno podkovanega raziskovalca, fotografa in zbiratelja. Svoj čas je namreč posvetil raziskovanju zgodovine tradicionalnih plovil Istre. Da bi svojo ljubezen in znanje delil z drugimi je ustvaril veliko število strokovnih knjig, zbornikov in publikacij na temo morja.
Iskanje navdiha v mediteranskem načinu življenja
Simeta pri svojem delu in raziskovanju navdihuje mediteranski način življenja. Mnenja je, da ob Mediteranu živijo posebni ljudje, ki so izredno navezani na svoj prostor in do njega gojijo veliko ljubezen. To so ljudje, ki si vzamejo čas za opazovanje sončnega zahoda, posedanje s prijatelji ob dobri kavi ali vinu, sprehode ob morju, igranje briškule… Življenje takih ljudi je barvito, nekaj lepega in zabavnega. Prebivalce Mediterana naredi posebne to, da smisel življenja vidijo v nečem drugem kot samo v pehanju z denarjem. To druženje posameznikov in njihova povezanost z naravo in kulturo je tista, ki je pripomogla k razvoju tako privlačnega mesta, kot je danes Piran.
Kot šolani projektni vodja Sime vidi ključ v sodelovanju posameznikov. Kot raziskovalec je namreč lahko samo prek osebnega stika z različnimi ljudmi sestavil mozaik znanja, ki si ga prizadeva deliti z drugimi.
Simetov pogled na mediteranski način življenja nas opominja na to, da si večkrat vzamemo trenutek časa za druženje, povezovanje in občudovanje narave, ki nas obkroža. Ta nam je namreč lahko v velik navdih in predstavlja iztočnico za učenje.
Ohranjanje kulturne (pomorske) dediščine
Sime je posameznik, ki se z veseljem posveča temam, ki so pogosto pozabljene. V zadnjih nekaj desetletjih sodeloval pri številnih projektih, ki se ukvarjajo z ohranjanjem kulturne dediščine. Raziskoval je vse, od rokovske glasbe v Piranu, ustvarjanja zbirke torbic iz tega področja, do oblikovanja razstav z modeli »batan«.
Velik del identitete Pirana predstavlja poleg zgodovine in turizma tudi pomorstvo. Ker je primanjkovalo raziskav o zgodovini pomorstva in ker je strokovnjakov na področju ladjedelstva premalo, je Sime precejšen del svojega življenja posvetil ohranjanju pomorske dediščine. Brez te ni mogoče ohraniti »avtentičnega« Pirana.
V ta namen se je odločil podrobno raziskovati stanje tradicionalnih lesenih plovil, njihove konstrukcije in vzdrževanja. Rezultat njegovega raziskovanja je publikacija o pravilnih načinih ohranjanja tradicionalnih plovil. Znanje, ki ga je tekom raziskovanja pridobil je delil z lokalnimi lastniki tovrstnih plovil.
Med drugim je Sime zaslužen tudi za to, da je zakonodaja podprla poseben status lesenih plovil in znižano davčno stopnjo za tradicionalna plovila.
Prenos znanja na mlade
V številnih intervjujih Sime izrazi mnenje, da so mladi danes zelo dovzetni za učenje. Tudi sam je namreč pri restavriranju plovil sodeloval z mladimi.
Ključno je, da se ustvari prostor, kjer lahko mladi pridobijo znanje o pomorski dediščini in se tudi s pomočjo mentorjev preizkusijo o izdelavi plovil. Sime namreč verjame, da bi se odnos mladih do dediščine okrepil, če bi imeli priložnost sami izdelati barko. Samo tako lahko zagotovimo da se bodo ljudska plovila ohranila in prenesla na prihajajoče generacije. V kolikor izgubimo tradicionalna plovila, izgubimo tudi enega izmed pomembnejših simbolov Istre.
Zgodba priljubljenega »Piraneža«, Simeta, nam je lahko v navdih, da se lahko preko povezovanja z drugimi veliko naučimo. Poleg tega pa morda pripomoremo tudi k ohranjanju tistega, kar nas dela kot prebivalce neke skupnosti posebne. Kajti, kot pove Sime, pravi »Piranež« ne bo samo razmišljal in govoril, ampak bo pripravljen tudi nekaj narediti, saj mu je mar za svoj prostor.
Članek je nastal v okviru projekta Ozaveščanje za VŽU, ki ga vodi Andragoški center Slovenije ter sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS*).
Viri:
